Pisma odkrila temno plat svetovno znanega genija

Za genijem, ki je spremenil svet fizike, se je skrivala ena najbolj zanimivih ljubezenskih zgodb. Njene prave podrobnosti pa so bile razkrite šele leta pozneje, zahvaljujoč pismom, ki so prišla na dan.

Nemški fizik Albert Einstein in matematičarka Mileva Marić sta se spoznala konec 19. stoletja med študijem v švicarskem Zürichu. Srbkinja je bila tri leta starejša od njega, njuno razmerje pa je bilo že od začetka posebno, saj je temeljilo na skupni strasti do znanosti.

Einstein materi svojih otrok postavil ostre pogoje

Njuno razmerje je bilo po petih letih skupnega življenja in tesne povezanosti s poroko okronano januarja 1903. Prav zahvaljujoč pismom, ki sta si jih izmenjavala in so pozneje prišla na dan, je danes znano, kako se je njun odnos v resnici razvijal. Sprva so bila pisma skoraj strogo akademska, sčasoma pa so postajala vse bolj osebna in čustvena. Ta korespondenca, ki je bila desetletja skrita in je bila na dražbi po pisanju Dnevnik.hr prodana šele leta 1996, je razkrila tudi temnejšo plat njunega odnosa.

Pisma so po navedbah britanskega tabloida Daily Mail prav tako razkrila obstoj njune skrivne hčerke Lieserl, ki se je rodila leta 1902. Domneva se sicer, da je Mileva zanosila med njunim bivanjem ob jezeru Como, vendar usoda deklice ni bila nikoli povsem pojasnjena. "Zelo mi je žal za to, kar se je zgodilo z Lieserl," je Einstein zapisal v enem od pisem. Po poroki sta se jima rodila še dva otroka, sinova Hans Albert leta 1904 in Eduard leta 1910, vendar se je njun odnos sčasoma začel krhati.

Eden najbolj šokantnih dokumentov, ki so bili pozneje razkriti, je pismo, v katerem je znanstvenik natančno navedel pogoje, pod katerimi bi lahko Marić še naprej živela z njim. Pričakoval je, da vodi gospodinjstvo, skrbi za njegova oblačila in mu vsakodnevno zagotavlja obroke, hkrati pa je dal jasno vedeti, da med njima ne bo več bližine.

Zahteval je tudi, da je njun odnos izključno formalne narave – brez skupnih izhodov, potovanj ali druženja, razen če je to nujno zaradi socialnih okoliščin. Marić od njega ni smela pričakovati nobene intimnosti, morala je prekiniti pogovor, ko bi to zahteval, in zapustiti prostor, če bo to od nje terjal. Poleg vsega je vztrajal tudi, da ga na noben način ne spravlja v neprijeten položaj pred otroki.

Poročil se je s svojo sestrično

Čeprav sta v nekem trenutku pristala na takšen odnos, njun zakon ni zdržal dolgo. Einstein se je, kot je poročal britanski Guardian, že dva tedna po tem pismu obrnil na drugo žensko – svojo sestrično Elso – in nakazal konec prvega zakona. "Včeraj me je žena za vedno zapustila z otroki. Zdaj boš ti, draga moja Elsie, postala moja žena," je zapisal.

Ločitev od Marić je sledila leta 1919, istega leta pa se je nemški genij dejansko poročil s svojo sestrično. Njun zakon je trajal do njene smrti leta 1935, vendar ga pogosto opisujejo kot razmerje iz praktičnih razlogov, ne pa velike ljubezni.

Kljub temu je bil do nje po navedbah Dnevnik.hr presenetljivo odprt. V pismih ji je priznaval svoje afere. "Ženske me zasledujejo in me obsipajo z neželeno pozornostjo," naj bi dejal.

Medtem ko si ga je svet zapomnil kot enega največjih umov v zgodovini človeštva, pa prav ta pisma razkrivajo tudi njegovo drugo plat. Človeško, nepopolno, polno čustev, skrivnosti in odločitev, ki niso bile vedno preproste. Kajti, kot so mnogi sklenili, je bila njegova najzvestejša ljubezen od začetka do konca – znanost.

Kdo je bila Mileva Marić?

Kdo pa je bila pravzaprav Mileva Marić – ženska, ki je stala ob strani enemu največjih znanstvenikov v zgodovini, a je hkrati ostala v njegovi senci? 19. decembra lani je minilo 150 let od njenega rojstva.

Kot je v intervjuju za N1 Srbija pojasnil znanstveni novinar in fizik Slobodan Bubnjević, se je Marić v otroštvu z družino pogosto selila. Leta 1895 so jo poslali v Zürich, kjer je najprej vpisala zadnji letnik gimnazije in ga zaključila, nato pa se vpisala na medicinsko fakulteto, preden se je dokončno prepisala na znamenito Politehnično akademijo, kjer je med študijem spoznala Einsteina.

Po besedah Bubnjevića je bila nedvoumno nadarjena dijakinja in študentka, vendar je bil ključni razlog, da je imela dostop do vrhunskega izobraževanja, povezan tudi z njeno družino. Njen oče Miloš je bil nižji častnik v Šajkaškem bataljonu, po upokojitvi pa je služboval po vsej Habsburški monarhiji in si ustvaril precejšnje premoženje, ki ga je velikodušno vložil v izobraževanje svojih treh otrok.

"Imela je priložnost, ki je bila redkim iz naših krajev dana, vendar je s svojim zanimanjem in delom dokazala, da je bila ta povsem upravičena in kako pomembno je vlagati v izobraževanje žensk," je pojasnil.

Marić, kljub vrhunski izobrazbi, ni nikoli zasedla nobenega akademskega položaja, iz njenih pisem pa je razvidno tudi, da se je skupaj s soprogom ukvarjala s številnimi teoretičnimi problemi sodobne fizike. "Ko je govora o njenem prispevku, ni realno pričakovati, da bomo kdaj lahko natančno izmerili njen prispevek k razvoju posebne teorije relativnosti. Nedvomno pa že samo dejstvo, da je bila ženska, ni bilo v prid njeni znanstveni karieri," je med drugim dejal.

Marić je umrla leta 4. avgusta 1948 v starosti 72 let v Zürichu.